Mark Ardent - beležke

Izgubljeno v pozabi

V trenutku, ko je nekaj izgubljeno v pozabi
je s tem ravno tako pozabljen tudi prvoten namen - produktivna
zagnanost, ki se kot taka ne tretira več, ker je izgubljena v spominu,
katerega je potrebno predvsem prebuditi
kot pogoj za analiziranje svojih hotenj, kajti:
ko se prebudimo je spomin enak sanjam,
so sanje in spomin isto,
kaj drugega kot hotenje in nepripravljenost sprejemanja prepoznanih in
vzporednih alternativ,
kar pač ne more biti produktivno za vnaprej zastavljene cilje,
zatorej so le blodnja, ki se ne identificira niti v sanjah, kaj šele v spominu.

Ko tiho padejo listi na tla,
ko steze šumujo pod našimi koraki
si z zanimanjem ogledujemo njihove barve, občudujemo različnost in
pestrost nians in vemo
vsaj za trenutek smo pozorni na dogajanja, na dejstvo neizogibne minljivosti, izgubljanja v času, ki je vsem lasten in določen
in v tem pogledu se malce zamislimo in...
resnično ne najdemo nikakršne možnosti za ohranjanje prseglega
in reagiramo refleksno
z nanizanjem različnih meril idej, novih hotenj
in zamislimo si modele, katerih oblikovanje bo naše vodilo v bodoče.

Ko tiho padejo listi na tla
je nekje bilanca realiziranih hotenj
sorazmerna zavedanju resničnosti in povzemanju določenih vrednot,
ki so pomembne za nadaljnji razvoj udejstvovanja
in uresničenje tistega, kar naj bi bilo in bo v tolikšni meri,
kolikor bomo mi sami to hoteli v resnici udejanjiti
kot odgovor na nasprotja v nas, katera niso le ovira -
so tudi gonilo, ki je potrebno za razvoj.

mark

Težko sledim tvojim razmišljanjem-Mark,je treba počasi in na glas brati,se ustavljati.Verjetno zato ker sem formalno neizobražen,rabim čas.Všeč mi je misel,
"in vendar je človek-kot otrok-najpametnejši."To me spominja na "filozofa" in "modreca".Aleksander Veliki je sicer vojskovodja,a tudi filozof,ki je presekal vozel,
češ,kaj bi izgubljal čas s prerokbami o osvajanju daljnega vzhoda,vendar je ostal
pred vrati Indije (Koromandije).Poslal je svojega sla do nekega ,takrat,znanega puščavnika naj pride k njemu,vendar mu je ta odgovoril,da njemu ni treba osvajati
kraljestva,ker ga že ima,naj on pride predenj."Če ne boste kot otroci,ne boste videli
nebeškega kraljestva",pravi Jezus svojim učencem.Jaz,filozof,težko to sprejmem,
jaz,modrec,pa zlahka.Filozof se nauči znanja,modrec,pa ga pridobi.No,po mojem bo
dovolj,saj časa je na pretek.

Mark Ardent je napisal/a:

Pomen









Človek v otroštvu pomena svojih misli ne more opredeliti v celoti,
ker se bliskovito spreminjajo
v jedru
in nimajo podlage izkušenj,
katere se - kasneje - pokažejo kot val nasprotij,
ki ne dopuščajo možnosti
združitve delcev v celoto po primarnem vzorcu neke ideje, kateri v začetku nastajanja ni bila lastna izkušnja,
katera se kasneje pojavi
v obremenilni obliki.

In vendar je človek - kot otrok - najpametnejši


mark

[quote="Svit Valovnik"]Težko sledim tvojim razmišljanjem-Mark,je treba počasi in na glas brati,se ustavljati.Verjetno zato ker sem formalno neizobražen,rabim čas.Všeč mi je misel,
"in vendar je človek-kot otrok-najpametnejši."To me spominja na "filozofa" in "modreca".Aleksander Veliki je sicer vojskovodja,a tudi filozof,ki je presekal vozel,
češ,kaj bi izgubljal čas s prerokbami o osvajanju daljnega vzhoda,vendar je ostal
pred vrati Indije (Koromandije).Poslal je svojega sla do nekega ,takrat,znanega puščavnika naj pride k njemu,vendar mu je ta odgovoril,da njemu ni treba osvajati
kraljestva,ker ga že ima,naj on pride predenj."Če ne boste kot otroci,ne boste videli
nebeškega kraljestva",pravi Jezus svojim učencem.Jaz,filozof,težko to sprejmem,
jaz,modrec,pa zlahka.Filozof se nauči znanja,modrec,pa ga pridobi.No,po mojem bo
dovolj,saj časa je na pretek.

************************************************************************************

Kdo zmore biti pametnejši od tistega, ki raziskuje še nepoznano? In človek v svojem iskanju preseže že najdeno, kajti svoje lastne vzorce vnaša v strukturo dojemanja in vse, že najdeno, je smernica v njegovem iskanju. Morda in verjetno zelo primerno je reči: "Če ne boste kot otroci,ne boste videli
nebeškega kraljestva", kajti v začetku se najavlja osnova začetkov. Iz tega izbrane smernice so izhodišče samega začetka. Kako zmotljiv je človek v vrtenju okrog svoje osi. Večni iskalec poti, katere začetka ne najde
Torej jaz vidim prispodobo: biti otrok, kot biti v fazi iskanja samih začetkov, v nameri iskanja osnove, začetka, ki nakazuje neko pot. Torej je to sprejemljivo tako filozofu, kakor tudi mislecu, ane. Naučiti in pridobiti je vzajemno, sočasno, spremenljivo in oblikujoče v odpiranje pogleda nase navzven in nazaj. Praviš, da si formalno neizobražen. Kaj to pomeni? Kaj sem potemtakem jaz? Vse, vsaka beseda, katera izhaja iz mene je plod moje intuicije, opazovanj in izkušnje. Te slike ozadje ni izobrazbe platno. Sicer pa sem vse tole, kar sem objavil pod skupnim naslovom Beležke, napisal pri svojih petnajstih letih. In se v tridesetih letih moje mišljenje ni kaj dosti spremenilo, kvečjemu dopolnilo.