Biti mama

Sama ne vem, kdaj sem mama postala.
S tem, ko sem ju spočela?
S tem, ko nosila,
s tem, ko rodila sem
seme ljubezni želeno?
Morda sem takrat mama postala,
ko sem prvič prijela dete v roke,
privila k prsim nepopisno ljubeče
in gledala čudo narave,
še vedno boječe?

Takrat še nisem slutila,
kaj me kot mamo čaka.
Uničena,v strahu speča
zgubljena, večno neprespana.

Sedaj vaju gledam,
največji moj dar,
življenje mojega življenja.
Čeprav včasih hudo,
a neizmerno srečna
in neskončna vama hvala,
da sta me naučili biti, kar sem.
Biti vajina mama.

Ni sreča, imeti otroka.
Ni sreča, učiti ga življenja,
To naredi narava sama.
Otroci so tisti,
ki nas uče biti starš.

Vez edina.

Pristna.

Prvinska.

Neigrana.

Sreča prava.

Vajina mama