Tistega dne se je zgodil nekakšen zločin uspavanega časa, ki sem ga preživel predaleč od tebe. Ne vem, ali je moja kazen danes že v mejah iztekanja, ali ta čas šele prihaja. Tisočkrat narobe obrnjen strah, sem zgrizel v osami v neke sulice in jih meril vate, ena po ena te še danes išče in moje dlani so prekratke, premajhne in predaleč, da bi vse prestregle. Ne znam do potankosti razviti svojih zablod in jih ubesediti do tam, kjer bi jih pobrala in se zadovoljila z mojo majhnostjo proti vsej veličini in doživela nekakšen orgazem odpuščanja. Kadarkoli sem jih slačil, sem postajal nekdo, ki ga ne poznaš, kajti preveč prazne oči sem puščal na njih, da bi se lahko kakšen dotik zažrl v mojo kožo in mi vzel tebe, ki si naseljena v vsaki pori in vsaki misli mojega bita. Danes sva, karkoli že … Še vedno Midva ali pa samo Ti v kaosu vsega - tako do potankosti ljubljena.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
