Грусть осенняя, Наталия Жизневская, (JESENSKA ŽALOST)

Poezija



Наталия Жизневская




JESENSKA ŽALOST


Pred okno je prišel zlati čas,
Tla so porumenela od jesenskega listja.
Okna v hiši sem tesno zaprlа s polkni,
Da jesen tja ne najde poti.

Izlila je svojo neznosno žalost,
Brez dovoljenja je vstopila skozi špranje v vratih.
Tiho vstopila v dušo gostiteljice zlonamernega,
Nežna čustva v srcu, ki posebej žalostijo.

In duša je jokala od tesnobe in žalosti,
V zmedi sem bila raztrgana na koščke.
Jesen je z žalostjo odhitela v daljave,
Kot bi si ptica poškodovala obe krili.

Dežne solze sva skupaj žalostno spustili,
Jokalo je nebo in z njim je jokala duša.
Z jesenjo sva se začasno spoprijateljili,
Počasi tlakujeva pot do zime.


Prevedla: Kristina Anastasija Veras Brzin