Nisi sama

Veličastje Akropole jih ni prevzelo.Stoletne skeletne zgradbe so videti veliko manjše kot na fotografijah.Parthenon obdan z gradbenimi odri ni izkazoval veličastja, kljub svoji veličini. Ljubko so se ob vhodu razkazovale le Kariatide, steberne deklice, ki so nemo zrle na neskončno mesto in pozdravljale obiskovalce.
Čisto drug svet pa je skrivalo podzemlje Akropole, s svojin prekrasnim drobovjam. Veličasten muzej, v katerem so lahko opazovali predmete starodavnih Grkov in pred očmi so jim oživele podobe nekdanjih dni. Žal bi jim lahko bilo, če si muzeja ne bi ogledali. Vstopnina ni bila poceni, a denarja so imeli še dovolj, ne da bi se spraševali, so vstopili in bili bogato obdarjeni z novimi vtisi.
Na zidovih Akropole so Irene, Orlando in Yuli, stali in prvič v življenju zrli v neskončno daljavo velemesta, ki je svoj konec dala slutiti šele na horizontu neba.
Do pristanišča so prišli v dobri uri in se odločili za Kreto. Ves denar ki so ga imeli so razdelili na pol in sklenili da bodo popotovali dokler te polovice ne zmanjka.

Med potjo z ladjo so se veselo spominjali Steliosa, ki jih je pripeljal od makedonsko - grške meje, do Soluna.Takoj za mejo se je začela grška avtocesta in niso vedeli kako naj tam štopajo. Ustavili so se na cestninski postaji, z upanjem da bo kdo prišel mimo v tako ranem jutru. Kmalu je iz Grške strani prišel avtomobil in ustavil, voznik je podal časopis moškemu v kabini. Ko jih je opazil, jih je kar sam povabil, da jih pelje do Soluna, če imajo le čas. Da raznaša časopise po vaseh. Seveda so bili veseli ponudbe, čas zadnje dni ni obstajal. Cela njegova vožnja je bila prava predstava, kajti vozil je zelo hitro, vmes glasno in veliko govoril o Grčiji iz avtoradija pa je bilo slišati grško sodobno glasbo.
Ko so prispeli že v bližino Soluna, so prišli v jutranjo konico in zastoj je Stelios v trenutku obšel. Kar skozi stransko okno si je na streho pripel svetlečo luč, vključil sireno in zapeljal na pločnik. Po njem je peljal do centra, se tam ustavil in šel na tržnico. Videli so ga kupovati grozdje, ker celo vrečko si ga je vzel, nato pa stopil k vodnjaku. Tam je nalil še vodo, trikrat zaokrožil z istegnjeno roko in vrečko in izpraznil vodo. Tako je umil grozdje še dvakrat, potem pa je prinesel k avtu in dal vrečko z opranim grozdjem na zadnji sedež, dekletoma v naročje. Rekel, da je za slasten zajtrk.Seveda so se nadvse razveselili njegovega zajtrka in priprave zanj.