Po žametnih obokih skrivanja lahko lepiva sanje, v katerih se samo z rahlimi nasmehi in razgaljenimi srci dobivava.
Lahko v sinonimih ljubezni zanikava, kar ve že pol sveta, ve, ker veva oba.
Začimbe v tvojih dlaneh so še vedno iste in zaradi njih pretakam litre sline, z njimi se utapljam v zadregi neodsanjanih čudes.
Reciva si adijo in ne, a bodi prvi, ker je lepše umirati v imenu žrtve ljubezni.
Cor - moje fizično srce, ima štiri prekate, torej dovolj, da stlačim nekam med venec arterij še eno ime. Imam še sto drugim malih src, narisanih na stene misli, okrašene s tvojim natipkanim dihom.
Prepovej me. Ustavijo naj me.
Ne veš, ne vedo za resnico.
Pokončaj me. Zažgejo naj me.
Ne moreš, ne morejo, ta mini ljubezen si je nesmrtnost oblekla.
Vseeno mi je. Enkrat, morda dvakrat je bilo dovolj za moč, zato, da sem postala vir čiste moči. In čeprav bom, boš in ona s tabo minila, ostala bo majhna galaksija v meni, z imenom Krvaveča fontana ljubezni.
In če te prešine, zagrabi, da bi utišal blišč majhnega, čisto majhnega srca, pusti, pusti mi, za korak ali dva stopi nazaj, stran, v preteklost, prihodnost, vseeno kam, pusti le trenutek mi. Pusti, da spim na šepetu, pusti, da ti dam novo ime, pusti, ne bom izdala, da je samota lepša s tabo. Tudi če umreš, pusti, pusti mi plamen, pusti mi luč. Pusti. Vem le jaz in moj lov na najin Nikoli.
Noč je lepša na robu moje intimne slave, ko strel ljubezni pomeni življenje. Nocoj te bom pogrešala.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
