LJUBEZNI

Sem te pokopal,
izbrisal, odpisal.
Ampak si živa, preživela si.
Me pričakaš.
Ko zavijem okoli vogala si tam.
V vonju, asociaciji,
v besedi pesmi z radia.
Me pohodiš, me opomniš,
se mi rogaš.
Srce sem si iztrgal,
zanikal, da bije,
da bi ti utrl drugo pot.
Ampak si živa.Neuničljiva.
Perpetuum mobile.
Si.In vedno več te je.
Preraščaš vse kot bršljan zidove stolpa.
Tam se boš bohotila, ko bo vse,
kar bo od njega ostalo le prah
in pozabljeno mesto.
Ali sem postal drugačen, odvisen?
Kdo ve?
Si upam pogledati resnici v oči?
Bridko boš ostala bistvo vsega kar sem bil,
kar sem in kar šele bom.
Tudi, ko me več ne bo.

V nekem filmu sem slišal genialno misel.
Women. Can't live with them, can't fuckin shoot them.