Cesta ljubezni

Na samotni cesti sama
stojim in se oziram kje si,
a tebe še ne uzrem.


Na samotni cesti sama
dočakam jesen in zimo,
a tebe še ni.


Jaz pa vztrajam še
in gledam in verjamem,
da končno na obzorju
tebe ogledam. A tebe še
vedno ni.


Pride in mine pomlad,
a jaz še zmerom sama
stojim na tej cesti samotni.


Končno pa pride poletje
in jaz še zmerom na isti
samotni cesti stojim
in čakam in dočakam.


Na obzorju ozrem tebe,
ki čakala sem ga
tako dolgo, dolgo.


Gledam kako hodiš
meni naproti ves nasmejan,
ko zagledaš me.


Na tej cesti samotni nisem sama
več, temveč sva ti in jaz.
In od zdaj naprej tudi
cesta samotna ni več samotna,
ampak je cesta ljubezni.


Ti kakor princ na
belem konju si prijezdil
in rešil me samote,
ceste samotne.


Zdaj ti in jaz
hodiva po cesti ljubezni.