Vabilo ob izidu knjige Rimska cesta

Z veseljem vam sporočam, da je luč sveta ugledala moja knjiga, povest Rimska cesta.

Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige in literarni večer v četrtek 26. 5. 2016 v Galerijo Barje (stara pošta), Rimska cesta 28, Borovnica ob 20. uri.

Vsebino povesti je mogoče strniti:

Povest nas povede v prvo polovico IX. stoletja, v čas nekaj desetletij kasneje od obdobja, v katero je France Prešeren umestil svojo pesnitev Krst pri Savici. Omenjeno obdobje morda predstavlja najbolj hermetično, temačno dobo človeške zgodovine. Upor je ponovno v zraku in Karniolci se pridružijo vstaji Ljudevita Posavskega. Upor je močno zaznamoval politično usodo krajev, ki ležijo na ozemlju današnje Slovenije, na Balkanu in tudi širše v Evropi. Poleg verske nestrpnosti v ozadju tli spor glede fevdalne ureditve. Frankovska oblast želi uveljaviti grofovski ustroj nad plemenskim. Glavni junak, kosez Amun, se med uporom izprašuje o smiselnosti svojega početja in globoko v duši ga najeda dvom …

Predgovor je napisal g. Ivan Sivec, pisatelj, glej spodaj) in spremno besedo g. Nejc Petrič, Staroverci (http://www.staroverci.si/en/component/k2/item/412-vitas.html)

Vljudno vabljeni! Povejte naprej!

Lepo vas pozdravljam,

Marko Vitas


V rokah držite knjigo, ki vas bo popeljala daleč nazaj v našo preteklost,  pa vendar v naše kraje, med naše prednike, v dogodke, ki so se zgodili na naših tleh. Zgodovinski okvir pripovedi je seveda resničen, znotraj tega okvirja pa je imel pisatelj Marko Vitas veliko možnosti, da je prikazal in povedal marsikaj zanimivega tako za mlajše kot starejše rodove, vsekakor pa za vse ljubitelje slovenske in hkrati naše skupne evropske zgodovine.

Ko boste knjigo odložili, bodo nazorni prikazi, pa tudi končno sporočilo Rimske ceste, še dolgo hodili za vami, kajti pripoved je napisana jasno, razumljivo, nazorno, hkrati pa tudi izredno tenkočutno, z lepim pesniškim jezikom. Še posebej pa preseneča prepletanje poezije in proze, dveh sporočilnih jezikov, ki se v Vitasovem pisanju stapljata v čudovito celoto. Vsak posebej je veliko poveden, oba skupaj pa tvorita celoto, ki lahko navduši tudi bolj zahtevnega bralca.

Zdi se mi pohvalno tudi to, da si je Vitas izbral zanimivo dogajanje iz začetka IX. stoletja, torej iz časa neposredno po obdobju, v katerega je dr. France Prešeren umestil svoj Krst pri Savici, dileme, ki jih odpira in razrešuje, pa imajo nenavadno močne vzporednice tudi z današnjim nemirnim časom. Prav s tem pa pripoved ne odlikuje samo jezikovna lepota, temveč tudi aktualna nota, ki tako spontano kaže tako na globlje razumevanje preteklosti kot na večna bivanjska vprašanja, ki se porajajo z enako silovitostjo tudi v današnjem času. V tem pa je tudi največja moč Vitasovega pisanja.