V PARKU

V parku sredi mesta,
vrvi ljudi,
živahno ubirajo svoje poti...
Nihče se ne ustavi,
nihče se ne ozre,
na klopco
pod starim kostanjem,
kjer sključen in sam,
starec sedi.
Brez kruha in vode,
žalosten in strt,
kvišku roke moli
in prosi za milost,
brezbrižne ljudi.
Razbrazdano lice,
je priča nemira,
obupa in nemega prezira
življenske poti,
ki vzela mu je vse,
kar človeku,
dostojanstvo podari.

AVTOR; MILENA ŠIMUNIČ