V PARKU

V parku sredi mesta
vrvi ljudi,
živahno ubirajo svoje poti...
Nihče se ne ustavi,
nihče se ne ozre
na klopco
pod starim kostanjem,
kjer sključen in sam
starec sedi...
Brez kruha in vode
žalosten in strt,
kvišku roke moli
in prosi za milost,
brezbrižne ljudi.
Nihče se ne ustavi,
nihče se ne ozre...
Razbrazdano lice
je priča nemira,
obupa in nemega prezira
življenske poti,
ki vzela mu je vse,
kar človeku
dostojanstvo podari!
Nihče se ne ustavi,
nihče se ne ozre...

avtor; Milena Šimunič