V PARKU (ni pesem)

V PARKU (ni pesem)

Poldan.
Utrujena od
vedno istih pijanih zmazkov
si z dlanjo zakrije
nežno vijolično,
čisto svežo podplutbo
pod levim očesom.
Nečimrno si popravi
pramen las na čelu
in vrže vzvišen
pogled naokrog.

Od jutri bo drugače,
si reče -
ne bo več smetišče
za potrebne pijance.

In nagne steklenico
zlate penine.
Danes je zbrala dovolj.

Imaš vso pravico napisati (ni pesem) ampak sam pa prav tako lahko to berem kot pesem. Ta ne-pesem je prav poetično zgovorna. Všeč mi je kot, da je prava.

Miroslav Tičar je napisal/a:

Imaš vso pravico napisati (ni pesem) ampak sam pa prav tako lahko to berem kot pesem. Ta ne-pesem je prav poetično zgovorna. Všeč mi je kot, da je prava.

Hvala Miro. Sej je pesem, sej je, ampak tale oklepaj se nanaša na zgodbo pesmi, ki ni nikakršna pesem. in v parku zanjo ni nobene idile, razen flaše šampanjca. Pa še za tega je dobila "podpis" na lice.

Sonce naj sije v deževen ta dan,
naj mavrico prikliče,
naj natrosi živih barv
in otožnost deževja odžene naj stran.

doroteja sešek - Teja je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Imaš vso pravico napisati (ni pesem) ampak sam pa prav tako lahko to berem kot pesem. Ta ne-pesem je prav poetično zgovorna. Všeč mi je kot, da je prava.

Hvala Miro. Sej je pesem, sej je, ampak tale oklepaj se nanaša na zgodbo pesmi, ki ni nikakršna pesem. in v parku zanjo ni nobene idile, razen flaše šampanjca. Pa še za tega je dobila "podpis" na lice.

Sonce naj sije v deževen ta dan,
naj mavrico prikliče,
naj natrosi živih barv
in otožnost deževja odžene naj stran.

Pomeni to kar si, prevajalec iz proze življenja v poezijo duha.