Upanje,
majhno a vendar tli,
kot opora življenja
na njem visi...
Neizpolnjene sanje,
utrujene želje,
kot sence zblede,
po poti življenja.
V temi se majhna
lučka prižge,
to zvezda na nebu,
me vabi v goste,
da plujeva skupaj
v neznane smeri
do tja,
koder upanje tli....
Avtor; Milena Šimunič