Zakaj je tako malo dovolj ,
da se reka ustavi
in ne teče več proti morju ?
Zakaj kar naenkrat ,
so sence tako dolge
in hladni večeri ?
Zakaj dež
več ne pada
brez naju sredi polj ?
Zakaj so besede
moje in tvoje
zapisane v nekem tujem jeziku ?
Zakaj misliš ,
da izgleda ,
kot da so postale preklete ?
Zakaj si se zatekla
v neko tujo mračno deželo
nedoumljive tišine ?
Mislim, da vse to je zato,
da oba si odpočijeva dušo in telo ;
potem spet tekla bo reka
bova skupaj poskrila vse sence ;
še bova stala v nalivu sredi polj ,
brez slovarja besed ;
se bova spet razumela brez prevoda ;
bodo jasne misli in želje
odrešene temnega uroka ;
bodo izgovorjene spet besede
in bosta pregnana oba ;
tako mrak kot tišina ...