Stojim tu, med vrati.
Brez šala in kape... -
a čevlje imam na nogah.
Hotela sem iti
po zmrznjeni poti,
pa sem se vprašala: ''Zakaj?''
Zakaj bi hodila po zmrznjeni poti?
Sledi bi izdale, kam grem.
Ustavile bi se pred tvojimi vrati
in vem, da tja notri ne smem.
Ker vem, da si eden
iz množice mnogih,
ki prazne obljube ti da,
ki vzame ti zadnje, kar ti je ostalo
in kmalu te več ne pozna.
Bila sem neumna,
da sem ti verjela,
da vse boš obljube držal.
Zdaj iščem ostanke,
a kdo je že našel
življenje v breznu brez dna.
Obup je vse večji.
Odhajam po stezi.
Zakaj ne zapreš zdaj teh vrat?
Še gledaš za mano,
še daješ obljube,
a vem, da obljube so laž.
Stojim spet med vrati,
brez šala in kape,
brez čevljev na mrzlih nogah.
Kot zmrznjena ptica sprašujem se stotič:
Bom zmogla sama to pot?
(iz mojega arhiva, 12. januar, 1985)
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
