NE GREM SE VEČ (protestna pesem, sonet)

NE GREM SE VEČ

V ušesa pronicajo zguljene fraze
politikov, šefov – pohlep jih poganja;
na bruhanje gre mi, ko vsak se jim klanja,
hinavci množijo se kot metastaze.

Ne grem se več igre te, vrag naj vse vzame!
ne bom več ponižen in plah, kameradi.
Na ulico grem, se pridružit armadi
ljudi, ki krváve že pišejo drame.

Dovolj je ugank o lažeh in resnicah,
Ne bomo se več slepo klanjali vladi,
podpišem s krvjo manifest o pravicah!

Zdaj s praznim želodcem nazdravljam pomladi,
ko vidim tajkuna, ki hodi v lisicah.
Podgana naj bedna zgori na grmadi!