Pesem v meni (sonet)

Še včeraj si bila le misel mala,
globoko v meni, plaha, hrepeneča,
kot suha trska, krhka, komaj tleča.
In zdaj, poglej se - pesem si postala!

Podrast nemira v hipu si požgala,
tesnobna gmota je že vsa goreča.
Se žalosti talijo hladna pleča,
v očeh plamene nove si prižgala.

Sedaj goriš, toploto spet razdajaš
kot kakšno sonce; nesebično, silno.
V vesolju praznem sproti se ohlajaš,

a le zato, da v verzih spet obilno
me s čustvi blago nežnimi oplajaš;
v njih najdeš zatočišče tolažilno.

Damjan Japelj - Legy je napisal/a:

Še včeraj si bila le misel mala,
globoko v meni, plaha, hrepeneča,
kot suha trska, krhka, komaj tleča.
In zdaj, poglej se - pesem si postala!

Podrast nemira v hipu si požgala,
tesnobna gmota je že vsa goreča.
Se žalosti talijo hladna pleča,
v očeh plamene nove si prižgala.

Sedaj goriš, toploto spet razdajaš
kot kakšno sonce; nesebično, silno.
V vesolju praznem sproti se ohlajaš,

a le zato, da v verzih spet obilno
me s čustvi blago nežnimi oplajaš;
v njih najdeš zatočišče tolažilno.

Izvrstna pesniška bravura.