O ljubimec!
Gospo doktor te tako imenuje. Pa saj te niti ne pozna, zato te mora imenovati.
Kako naj te imenujem- Samma?
Prinašaš vse tisto, kar ni nikoli obstajalo, a vendar je najino že od začetka večnosti.
Bogovi so strežniki vsakega trenutka s teboj. V mojih sanjah si, v jutru in v moji mali neskončnosti.
Vem, kako te je čutiti, a vedno znova mora dotik spregovoriti, da mi lahko poveš vse, kar predolgo molči. Živim v zlati sladki omami nebeškega, ki se odpira ob tebi. Svilnato telo z žametnim občutkom. Na potovanju sem takrat- skozi svetlečo toplo temo, zasuto z modrimi zvezdami, vsaka od njih pa natančno obsuta z zlatimi robovi. Ujeta v objemu, kjer je začetek najine galaksije.
Ne opisen je zadetek, ko tvoj parfumu podoben vonj, vdre skozme. Odvisnica sem- od prvega trenutka, ki ne vem kje natančno v večnosti je nastopil.
Odvisna sem od misli nate, odvisna... po vedno novem najinem trenutku.
Opali so poljubi, dehidrirano telo na robu smrti vedno bolj živi. Nekaj, kar se zgodi nikoli, in tudi ne za ljudi. Nastopi nenadoma in ostane večno. Ne da se ujeti na tipkovnici in v ogledalu ne, to ni dejanje, marveč neznano kdaj rojena neskončnost.
Lahko bi jo primerjala z ljubeznijo, a kaj je nad njo?
Kaj prebiva nad najvišjo silo?
Kaj je nad superlativom?
In najlepše je, da to neizrekljivo nima nobenega zakaj in nobenega zato. Je absolut in je aksiom.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
