Žvižg lokomotive / List papirja

Žvižg lokomotive

Čaka ga.

Veter ji boža lase,
kot jih je znal le on.
Ptice ji v spremstvu žvižga lokomotive
igrajo že znane tone ljubezni,
in s peresi brišejo njeno žalost.
Diši po njemu.
Sliši že znan korak,
in moli,
tiho moli,
da se ustavi ob njej.
Pozabi na tirnice
in turoben dan.
Pripre veke
in se nasmehne .
In ve, vse je spet tako…

kot da se nikdar nebi poslovila.




List papirja


Kot da stojiš ob meni.

Božaš mi lase,
kot vetrič boža prve bilke.
Šepetaš mi v uho,
in vsaki besedi
dodaš ton ljubezni,
ki krpa moje srce.
Vonjam tvoj vonj.
Slišim vsak vdih,
in molim,
tiho molim,
da ni bil poslednji.
Pozabim na črnilo
in star papir.
Le oči zaprem
in veš,
vse je spet tako…

kot da se nikdar nebi poslovila.