Skulpture iz papirja (ciklus)
Magistrala
počena šipa
pajčevine
skladi kartona na stopnicah
hiša brez fasade
posekano drevo
zapuščena lončnica
vrtni grint
orehova lupinica
skladovnica popisanih listov
pepel
Počena šipa
balkonska vrata
ne spomnim se več dobro
je bilo vroče poletje
ali mrzla zima
vsekakor je bila velika
temperaturna razlika
šipa troslojnega okna
je počila
od spodaj krožno do sredine
čez kako leto
neuspešen poskus
s sekundnim lepilom
v prostoru med šipami
rosa in pajek skakač
tak drobcen
ki se ga ne vidi od daleč
koliko let je že tako
včasih so te vsi hvalili
položil si parket
čisto sam
ga obrusil in petkrat prelakiral
danes le še
menjavaš pregoreli grelec bojlerja
in tedensko odnašaš smeti
skrbno ločene
vsak košček embalaže
skrbno ločiš
ločiš
šipa pa se noče
zaceliti
niti v tvoji šarenici
kjer spi pajek
Pajčevine
niso najbolj zaželene
domače živali
nekateri se jih celo bojijo
ni ravno prijeten občutek
ko ti leze po koži
osem oči
iz kota preži nate
mušica in komar
da preživi
in ne zato
da ne bi pikala gospodarja
v zahvalo
vzamejo metlo
ali krtačo sesalnika
in te neusmisljeno pokončajo
seveda
lepo stanovanje pa to
obiski ne smejo videti
podnajemnikov
kaj bodo pa mislili
zanikrnost pa to
stanovanje je prebeljeno
obiskov pa ni
kot da ima gospodar
kost v grlu
vsakokrat
ko bi lahko vabil
zato niti ne vabi
pajčevine se skrivajo
v tistih kotih
v najtemnejših kotih
in osmerooki prežijo
se plodijo
tam
kamor metla ne seže
Skladi kartona na stopnicah
bil je pomarančni čas
čas tistih sočnih
sladkih
kupovali smo jih
cele kartone
za sadno kupo
za sveži sok
kartoni so se zlagali
eden v drugega
ali na drugega
kakor je naneslo
niso bili časi
da bi metali proč
čez sedem let …
najprej na najvišjo stopnico
nato malo nižje
na vrsto so prišli
kartoni televizij
in pekačev
monitorjev in HI-FI komponent
vedno več kartonov
eden v drugem
eden na drugem
pa še rabljene pnevmatike
in podedovane prešite odeje
a pomaranče so vsako leto
bolj kisle
manj sočne
in sadna kupa vse redkeje
na skupni mizi
čez enkrat dvakrat trikrat
sedem let
nič več ne pride prav
skozi skladovnice kartona
se sceja plesniv sok
pozabljene pomaranče
in ne morem ti dopovedati
da je orgazem
in polno stopnišče škatel
premalo
Hiša brez fasade
obraz mlade hiše
je dobil razpoke
ptiči odnašajo
koščke stiropora
ultravijolični žarki
jo barvajo rumeno
vse je pod mejo normale
a se živi
koga še fascinira
make-up na očeh starke
z ustnimi kotički
še med smehom
ukrivljenimi navzdol
hišo naredi
skladanje opeke
po določenih pravilih
toda njena trdnost
ni v trdoti opeke
pomembne so
sestavine malte
fasada že bo
ko bo
ti boš počasi lupil
mojo kožo
in jo polagal na severno stran
svojo na južno
ne privoščiš mi sonca
grele me bodo alge
Posekano drevo
se spomnite tiste češnje
ki ni hotela roditi
in jo je mož posekal
potem so veje
ki so vso zimo ležale na tleh
spomladi
ponovno zacvetele
v meni je ostalo
razlito jezero smole
v pričakovanju
mladega drevesa
v travi je jamica
ki me spominja na češnjo
smola ni pognojila
novega drevesca
ker ga ni nihče posadil
kot da ni pomladi
ni letnih časov
listje pada vse leto
in kosovka išče pod debli
stare koščice
smola se je absorbirala
nekako sem
postala impregnirana
tako ne žalujem več
le včasih dolgo zrem
v sliko stoletne
stare mame
ki ima za ušesi obešene
rdeče češnje
in se smeji
na vsa usta
tudi ona je le še
fotografski
papir
Zapuščena lončnica
slaba vest me preganja
vsakokrat
ko umre lončnica
na okenski polici
v kuhinji ali spalnici
kar so drugi delali tebi
boš ti delal drugim
in kar ti delaš drugim
se bo vrnilo k tebi
klišejasti krog
najprej zalivam
in lončnica lepo cveti
(kupila sem si jo sama)
enkrat zalivam preveč
drugič premalo
potem opazim uveli list
in drugega …
stokrat sem že rekla
da ne bom več kupovala rož
v samopostrežni
tistih iz Nizozemske
vzgojijo jih le zato, da bi
cvetele dva tedna
vse je enako
samo časovna lestvica
je druga
pri meni
kupljena sem bila
v samopostrežni
zavili so me v lep
ovojni papir
in nekaj časa
sem celo cvetela
Vrtni grint
pokrov megle preko sveta
samotne grede
najkrajši dan v letu
slana na redkih bilkah
s kopreno prekrit motovilec
notranji mir
v vsaki grudici
obrobljeni z belo slano
in glej ga
navadni grint
z rumenimi koški
se ne zmeni za mraz
res sklanja glavice
a tudi semena
ob vsakem pišu
odslavlja v svoji
neumrljivosti
pa tako lahko ga je bilo
ruvati s koreninami
skupaj s kurjimi črevci
in plešcem in škrbinko
in tlačiti v kompostnike
ter pokrivati
s časopisnim papirjem
nekateri preživijo
nekateri preživimo
če že ne oni
pa njihovo seme
trapa trapasta
kot da ne bi vedela
da se plevelov ne daje
v kompostnike
saj predno zgnijemo
naredimo
veliko semena
ne bom ti rekla
navadni grint
zdaj boš žlahtni
vrtni grint!
Orehova lupinica
Miklavž je prinesel
lepe paketke
v rjavih papirnatih škrnicljih
z rdečimi pentljami
v njih suhi krhlji
pest celih orehov
čokoladica
in bankovec
otroci so pojedli
kar so njihovi prsti znali odviti
bankovce je pojedel hranilnik
le orehi so ostali
na kuhinjskem pultu
medtem ko so se
beli kosmi vsipali zunaj
in se na tleh raztapljali
sem vzela nožek
in odpirala lupine
jedrca so končala
v božičnih piškotih
tako je bilo včasih
danes sem v luži
videla plavati
preperelo lupinico
kot malo ladjico
in se spomnila
na viharje
na visoke valove
na vse lepe in manj lepe
papirnate ovoje
kdo bo rešil
prazno lupinico
jo posušil
pobarval s srebrno bronzo
in obesil
na novoletno jelko
nihče
Skladovnica popisanih listov
po predalih
se kopičijo listi papirja
popisani
s kemičnimi svinčniki
vseh barv
nagrbančeni listi
od vlage
pomečkani listi
in ponovno poravnani
iztrgani iz zvezkov
črtasti
karirasti
brezčrtni
polni besed
dolgih in kratkih
prečrtanih vrstic
z nadpisanimi številkami
ker red mora biti
čeprav pri ponovnem branju
ni nujno
da razumem kar sem napisala
včasih roka piše sama
po ukazih neznanega izvora
vsaka črka ima svoj vzrok
a posledice
te niso pomembne
kmalu bodo dim
kajti ves nakopičen papir
ima svetlo prihodnost
v plamenih
prihodnost pa se zdi
kot mrzel tuš
ki bo pogasil
vsak ogenj
še tlenje
papirnatih skladov
Pepel
ogenj ugaša
na zimski večer
saj papir hitro pogori
in ostanejo
tenki kosmiči pepela
steklo sicer ne gori
lahko pa poči
krožno do sredine
in nihče ga ne more
zlepiti
kakor besede
ki obstanejo kot
kost v grlu
žgoča pepelnata kost
nekih nog ki so davno
zlagale visoke
skladovnice kartona
po stopnicah hiše iz kart
papir ki se sesuva v pepel
zrahlja vez med
protagonisti v hiši
njena trdnost
ni bila vgrajena v načrt
skupnega bivanja
in papirnate zidove
rešuje pred ognjem
impregnirana površina
v modrosti dima
in neumnosti goriva
slišim smeh
časovna lestvica
je prilagojena
sedmim milijardam, ki
s časopisnim papirjem
polnim neprebranih besed
spreminjajo svet v
preperelo lupinico
v vesoljski luži kerozina
ostane slovar elementarnih delcev
neznanega izvora
žive snovi
izpod razpihanega
pepela