Zvezde so na nebu hladne,
lepo cvete, v tujem vrtu cvet,
oblike ljubke, barve skladne,
hodim na skrivaj srce si gret.
Vse je prazno, povsod je mir,
klenkajoče polnoč je zvonilo,
skrivaj priplazi se v sen nemir,
spet slutim, da se bo zdanilo.
Vedno srečajo se najine poti,
prehojene, neke še neznane,
izginejo v skritih križiščih noči,
so velikokrat utrujene, zaspane.
Obrnil se nov list je v novo leto,
sonce se prebija skoz meglice,
nekaj je več, tudi precej odšteto,
razpniva krila kot svobodne ptice.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
