PADLI ANGEL

Nekje na poti

sem krila izgubila,

pero po pero

je veter odnašal

v vse smeri,

poletela bi v višave

a vsak poskus je bil zaman.

Padala sem v temne globeli obupa,

pobirala se iz blata žalosti,

vlekla sem nogo za nogo

in puščala stopinje v puščavi brez čustev.

Poletela bi,

a kje so krila,

kje peresa,

ki sem jih izgubila?

Le kje je pero zaupanja?

Kam je izginilo pero ljubezni?

Kam je odneslo razigranost

in kam so šli vsi upi?

V katerm koncu sveta so

pristale moje otroške sanje?



Veter, prosim vrni mi peroti,

da bom sestavila krila

in zopet poletela visoko,

tja do nebes,

da bom našla svoje srce

in sebe.