Včasih dvigneš perut,
pod njo skriješ donenje praznine
in daješ občutek,
da si tu.
Včasih tiho objemaš,
dotikaš se ranjenih duš
in božaš njihova zlomljena srca.
Včasih namerno dopuščaš naivnost.
Potem pa dan položiš v dlani
in daš jasno vedeti,
da vsak sam odreja svoje poti.