Nezaznaven (terza rima sonet)

Veter pobriše peščene sledove,
soncu poboža samotne pramene,
morju razzkuštra še zadnje valove.

Tu sem, a vse se dogaja brez mene...
Kot kamen sem sredi neskončne poti;
majhen, da burja v noč me prežene,

prevelik, da vzlétel bi v njene oči.
Kot brodolomec, naplavljen v sipine,
gradim si svoj mir iz raztreščenih dni.

Bose besede namakam v plitvine,
izpiram jih nežno z ostanki neba,
ki ne odseva več mehke modrine

v gladini neskončne tišine srcá.
Raztapljam se v pesmi kot solza morjá.