SONET

ITALIJANSKI SONET (ki ga je prevzela tudi slovenska poezija) sestavljajo dve štirivrstični in dve trivrstični kitici. Razdelitev italijanskega soneta na dva dela (kvartinskega in tercinskega) nakazuje tudi notranjo naravo soneta: kvartini ponavadi razvijeta témo, tercini pa predstavljata sklep in sporočilo soneta. Tako pesnik v kvartinah pogosto upesni prizor iz narave (recimo jesensko pokrajino), v tercinah pa vzdušje iz narave prenese v notranjo pokrajino svoje duše (v danem primeru izpove turobno čustvo, ki ga navdaja). Na ta način podoba narave postane prispodoba pesnikovega občutja.

ANGLEŠKI SONET ima tri kvartine in zaključni distih (dvostišje).

SONETNI VENEC je šopek, sestavljen iz petnajstih sonetov – pesniških cvetov. Sonetni venec je tako prepleten, da se zadnji verz vsakega soneta ponovi kot prvi verz naslednjega soneta (zadnji verz zadnjega, štirinajstega soneta pa hkrati predstavlja prvi verz prvega soneta). Vsi ti prvi-in-zadnji verzi pa sestavljajo t. i. magistralni (glavni) sonet ali Magistrale, ki na ta način predstavlja zgoščeno sporočilo sonetnega venca.

SLADKI SONET je primer LJUBEZENSKEGA SONETA, saj se je v zgodovini evropske poezije sonet uveljavil kot najbolj »privilegirana« oblika za izražanje ljubezenskih čustev. Sestava tega soneta je enaka kot pri italijanskem sonetu.


(prepisano iz knjige OBLIKE SVETA, avtorja Borisa A. Novaka)



Rima naj bi bila objemajoča, kar pomeni:
a
b
b
a

a
b
b
a

c
d
c

d
c
d

Ali v tercinah: c c d in e e d

STOPICA je osnovna enota; gre za zvezo naglašenega in (vsaj enega) nenaglašenega zloga. Glavne stopice so (povzeto po M.
Kmeclu):
–U trohej
U– jamb
–UU daktil
U–U amfibrah
UU– anapest
– – spondej

(U je nenaglašen zlog in - je naglašen zlog)
Torej laški enajsterec je petstopični nadštevilčni jambski verz zato, ker ima pet jambskih enot (U-) in še en zlog ekstra: (U)

Al prav se piše kaša ali kasha,
U - U -U -U -U - U


Zdaj, kaj pa vem, a si jaz to prav predstavljam ali ne, meni stopica pomeni ritem.. naj me popravijo, če se motim, ker nisem glih tak poznavalec.

Primer soneta mojstra Prešerna:

Memento mori
Dolgost življenja našega je kratka.
Kolk znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.

Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,
od nje nas ne odkupjo kupi zláta,
ne odpodí od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcov pesem sladka.

Naj zmisli, kdor norčije ljubi svéta,
in od veselja do veselja leta,
De vsak dan bolj se smrtna žetev zóri.

Morbiti, de kdor zdéj vesel prepeva,
v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva
molčé trobental bo: "Memento móri!"

Moj prvi poskus v sonetu, ritem je čisto mim, če grem zdajle brat, ampak ostalo pa... no, precenite sami.


Na temnem mostu slovo sem ti dala,
solza na licu je sled zapustila,
sonce in veter sta jo posušila,
nisi bil poleg, sem sama jokala.

Še kot dva otroka sva se spoznala,
drug nisva drugemu nič obljubila,
le tiho sem te v srce zaklenila,
da ljubim, nikoli nisem priznala.

Je nama poti življenje ločilo,
misli si begal mi znova in znova,
grel me je drugi, ko me je hladilo,

ljubi, spoznal ne boš mojega boja,
ne gre več, danes se bo zgodilo,
žena bom možu drugačnega kova.

Pozdravljena,veseli me,da lahko razmišljam o tvojem sonetu.Prvi kitici se mi zdita OK,
nadaljevanje,pa malo zašepa,nit se trga,vendar s tkalskim
vozlom kar dobro zaključiš prt pripovedi.Vse dobro ti voščim.

Svit ti boš krasen v teh delavnicah in super pomoč Sabini, ki se že od nekdaj trudi nas vzpodbujati. Da o haikujih sploh ne govorim:)

Svit Valovnik je napisal/a:

Pozdravljena,veseli me,da lahko razmišljam o tvojem sonetu.Prvi kitici se mi zdita OK,
nadaljevanje,pa malo zašepa,nit se trga,vendar s tkalskim
vozlom kar dobro zaključiš prt pripovedi.Vse dobro ti voščim.

Dragi Svit,

Prav lepa hvala za komentar! Upam, da me še kdaj prime za kak sonet, da bom lahko upoštevala pripombe

Neprava (Sonet III)

Prva kot vsaka je noč že bledela,
prvič in vsakič po njej si še dišal,
vedno med ljubljenjem trdno si mižal,
tvoja prevara me je obnorela.

Mislim na to, da tako se ne dela,
lažeš, ko praviš, da nisi premišljal,
lažeš, da nisi o njej več razmišljal,
vsakič je znova mi ona te vzela.

Nisem jokala, ko zadnjič odšel si,
nisem vprašala, če ona je prava,
trdno zaprla sem vrata, ko šel si,

stara še nisem, sem srečna in zdrava,
svoje poljube, dotike odnesi,
ker zate bila sem in bom le NEPRAVA.

Zgornji sonet (Neprava) sem začela pisat kao za pesniški izziv, ki ga je Aljaž zastavil... pa se je izcimila tema o prevari namesto o ljubezni...
Da ne omenjam tega, da sem opazila, da nisem uporabljala jamb ampak daktil (nadštevilčni). Popravljat ne grem.. naj bo tako, za izziv pa kak drug sonet...

papa