Na večer svojega enaindvajsetega rojstnega dne, je ne da bi karkoli želela ali slutila, izvedla v miru nekaj asan, v postelji pa še globoko sprostitev z mantro SO HAM.
Zavestno dihanje je tokrat prešlo v samodejno globoko popolno zadrževanje in naposled v popolni mir telesa in duha, šum srca se je upočasnil, odprlo se ji je duhovno oko in zrlo v svetloben krog na hribu, ki se ji je nato počasi čisto približal.
Objem svetlobe je bil neizmerno nežen, zato se mu je kmalu popolnoma predala. Nevedna se je spraševala, kaj pravzaprav doživlja in kdo je ta skrivnostni, nenavadni svetlobni gost, v njenem domu. Kako naj ga primerno pozdravi, je pomislila a se je spomnila le na mantro OM. Razveselila se je spoznanja, da je že namen sam popolna izpolnitev, zato ni potrebovala misli ali besed za komunikacijo.
V tišini je čutila prisotnost izredno mile osebnosti, ki jo je nežno povzdignila nekoliko nad telo in ji nudila prijazen, topel občutek svetleče zavesti.
Izvedeti je želela bistvo in skrivnostni gost se ji je pokazal v svoji božanski podobi s štirimi rokami, v katerih je držal disk, cvet, školjko in buzdovan. Podoba je spominjala na božansko osebnost. Potem ko ji je pokazal svojo veličastno podobo, je zanetil plamen v njunih srcih in združila sta se v enosti.
Združila sta se plamena, združili sta se duši in razodeto ji je bilo stvarstvo v vsej svoji veličini. V srcih ljudi, živali, rastlin in kamnin, je videla goreti isti plamenček božanske ljubezni. Za trenutek ji je bila prikazana slika njenega priljubljenega učitelja joge, ki pa ga ni še nikoli v življenju osebno srečala. Poznala je podobo tega jogija, avtorja knjig v katerih je opisoval filozofijo joge tako lepo in razumljivo, da se ji je zdelo da je končno našla to, kar je zavestno, goreče iskala celo mladost. Nedavno je biskovala tudi tečaj joge, ki sta ga vodili njegovi učenki, za kateri še ni vedela da jo bosta vsmerili na pravo pot - le z neko gotovostjo je slutila , da je našla to kar je tako goreče iskala.
Posebno pozorno pa ji je bila predstavljena slika, na kateri je bil temnopolt moški z belim turbanom in zdelo se ji je, da je zelo pomemben, a si ni znala predstavljati, kdo je in zakaj ji je tako pozorno predstavljena njegova slika.
Odvrtel se ji je film, kjer je bilo kot na dlani prikazano njeno bistvo dosedanjega življenja, združeno v eno samo resnico. Vzrok in posledica dejanj sta bila povezana v celoto in kot domine so se pred njenimi očmi odvijali dogodki drugih ljudi, ne da bi v običajnem življenju slutila, da jih je povzročila s svojimi dejanji. Zdaj je vse to videla in vedela in presenečena je bila predvsem nad tem, koliko dobrega je naredila z nenavezano ljubeznijo, iskreno prijaznostjo in sočutjem do drugih.
Doživela je vizijo lotusa, ko je iz blatnega dna, popolnoma nevedna rasla navzgor in naposled končno poznala svoj pravi jaz, ko je na gladini jezera odprla svoj čudoviti cvet in predala svoj vonj in lepoto svetlobi sonca. Na gladini jezera je bil svet čisto drugačen kot spodaj na blatnem dnu. Pokrajina se je bleščala v sončnih žarkih, ob robu jezera so rasle vitke temnozelene jelke, voda se je iskrila v sončnih žarkih. Take lepote narave še ni videla v svojem življenju. Zaplavala je svobodna kot beli labod po gladini in se naposled zavedla v drugi vizij.
Znašla se je v nekem ašramu in se poklonila učitelju, ki je žarel v božanski svetlobi. Prosila je naj podari takšno vedenje tudi tistim, ki spoštujejo tako materialno kot duhovno stvarstvo in spoštujejo posvetne zakone enako, kot spoštujejo duhovne zapovedi etike in morale. Nekemu mladeniču je namenila več pozornosti in odšla z njim, ter mu na poti namenila nekaj več pozornosti s tem, da mu je nekoliko pokazala svojo sposobnost vsevednosti in vsemogočnosti, ki ju je jasno čutila v sebi. Ponoči je na dvorišču ašrama sedla v meditacijo in tako ostala celo noč, skoncentrirana na svoj božanski jaz in svojega Božanskega učitelja. Zavedala se je svojih nadnaravnih sposobnosti in zbranim učencem za katere je vedela, da prihajajo k duhovnemu učitelju le po materialne koristi, je pred odhodom jasno povedala, da imajo pred seboj Boga, a ga ne prepoznajo, ker jih zanimajo samo materialne koristi.
Spet se je preselila v prostor Božanske svetlobe v svojem domu in čutila je bogastvo nenavezane vsemogočne ljubezni v sebi, kjer je prežemalo celotno vesolje v resnici duha in popolni blaženosti. Poslušala je najlepšo sinfonijo in neizmerno uživala ob zvokih popolne harmonije in kot na dlani prepoznavala naravne zakone matematike s katerimi je ustvarjen naš materjalni svet.
Od štirinajstega leta si je goreče prizadevala spoznati bistvo življenja, a zdaj ravno na svoj enaindvajseti rojstni dan kar ni mogla verjeti, da si je zaslužila to neizmerno lepo spoznanje in občutke, ter vso to vedenje, ki ji je bilo dano v doživljanje; matematika v svojem popolnem bistvu, simfonija glasbe v svoji popolni lepoti in neizmerna, nenavezana ljubezen, ki je v njej in istočasno prežema vse stvarstvo v objem miru in resnice.
Svojega gosta je v mislih goreče prosila naj ji omogoči vedeti kaj se bo zgodilo z njo po smrti in da bi ji bilo dano to vedenje prenesti tudi drugim, ter živeti s takimi ljudmi ki jim bo to veliko vedenje lahko zaupala, kajti zavedala se je, da je za običajni svet ljudi vse to še skrbno skrito.
Prva želja ji je bila kmalu uslišana, kajti v trenutku se je zavedala da je spet v svojem telesu in leži še vedno na postelji. Iz nog se ji je nenadoma začela dvigovati meglica in nato postopoma iz celega telesa, nakar se je znašla pod stropom sobe v nekakšnem belem, kot iz meglice oblikovanem telesu. Ko je pogledala znotraj v telo je bilo videti votlo, mlečno belo z drobnimi zlatimi svetlobnimi zrnci. Z njim se je premikala s pomočjo želje, kar skozi stene in nazadnje še navzgor skozi streho, kjer pa je začutila nekakšen vpliv sile, ki jo je potegnil v temno noč navzgor. Znašla se je v predoru in kot bi potovala po svetlobnem žarku, se je z veliko hitrostjo gibala navzgor , potem pa je v daljavi je zagledala žareč izhod. V tem trenutku se je zbala da bi prehod tja pomenil fizično slovo iz Zemlje in spomnila se je staršev doma. V trenutku, ko se je odločila da bi se raje vrnila ,se je začela ustavljati in nato jo je ista sila prav počasi povlekla nazaj. Nevedno se je spraševala kako ji bo uspelo priti v telo, a ko se je končno približala, je prav tako vodeno in brez težav zdrsnila vanj.
Po spoznanju so se dogodki v njenem življenju odvrteli kakor vulkan, ki je pravkar izbruhnil in osvobodil svoj goreči jaz svobodi na plan. V življenju je pričela novo poglavje, zapustila je blatno dno nevednosti in hrepenenja in zaživela svoj pravi jaz na gladini razumevanja in miru. Kot lotus, ki sprejema svetlobo sonca in predaja svojo lepoto navzven, se zdaj njen duh odpira lepoti božanske svetlobe in izžareva navzven resnico in mir. Spoznaje ji je odkrilo čisto nov svet z novimi vprašanji, tako zdaj s skromno ponižnostjo zre v zvezde neba, odkriva nove lepote stvarstva in v njem veličastje vsega ustvarjenega.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
