VZLET DO SVETLOBE

VZLET DO SVETLOBE

V trenutku je bil prenesen v večnost
za poslovitev ni časa bilo,
izdahnil zadnji atom je kisika,
otrpnilo srce je in z njim vso telo.

Izvijala se je iz gnezda duša
v boli čustev vezanih z njim,
podrejena je bila le volji uma,
zato je bil prehod poln bolečin.

Za življenja je bil poln samohvale
s trdo roko je vodil narod svoj,
v očeh ni bilo zaznave ljubezni,
premnoge v podplutbah je oblival znoj.

Vsako življenje skuša najti svobodo
je energija, ki si jo ustvarjaš sam,
telesnost je obenem čas za pretvorbe,
v duši bo zapuščina za vsak pretekli dan.

Duhovna teža moža je pristala
v mučno brezčasnost peklenskih mrtvil,
koliko ljubezni je osvobodil,
tolikšen razpon bo njegovih kril.