OBJEM!

tako težko je pozabiti
da te kot prej ne morem več ljubiti
tvojih oči ne smem občudovati
besed ti sladkih nič več šepetati.

Moje srce ponižno se v senco staplja
osramočeno, v pomilovanju se utaplja
strto in zlomljeno - ujeto v ogenj strasti
na robu upanja, še vedno tiho hrepeni.

Naj ti verjamem, padem v objem ti upajoč
da spet boš ljubil, tako kot ljubil si nekoč?
Ne zmorem - besedam tvojim ne sledim
še vedno ljubim, a blizu več ti ne pustim.

Odšel si stran, ko sem se najbolj navezala
ko sem verjela, da bom ostala tvoja mala
porušil grad, ki si zgradil ga samo zame
z oblakov zdaj le nema luna gleda name.

In več te nočem, zavračam strup ljubezni tvoje
zavračam tisto, kar nikdar ni bilo le moje
in grem naprej - nasmeh širok je do ušes
saj ti izgubil si veliko več, to veš!