TLAKOVANI SPOMINI
ko prideš v vas
ves prosojen
z makadamskimi očmi
z glavo brez vzglavja
z dolgimi koraki
meriš cesto
ko stopiš v hišo
pogled ti spolzi
skozi lino na steklu
proti svetlobi
ki se preceja
skozi vejevje
skrivenčenih borovcev
postan zrak domačije
vibrira
kot mentalno siva
bazna gmota
neke minulosti
v shrambi občutkov
in časa
v tlakovanih spominih
tvojih brazgotin
v nestrpnost zagledani
prsti
tipajo po popku
izrabljenega stikala
zvabiti želijo
žaromete dneva
v črni rog
noći