Kaj pomenijo spomini,
če žalost mi delijo,
le malo srečnih dni,
se je zvrstilo.
Kot kamen težke besede,
zasule so plamen svetleči
komaj rojene ljubezni,
nežne, kot svila iz bale.
Nudil si prstan mi zlat,
govoril, da tvoja sem vsa,
zdaj vem, da zato,
da pregnal bi samoto,
in svoj dolgi čas.
Velike besede, goreče obljube,
izničil je čas v brezno pogube,
brazde na duši krvavijo,
kri se izteka v srce,
nikoli več, se ne bo zacelilo.
Kaj mi bodo spomini,
živeti ne morem z njimi,
spremljajo me le, kot
presihajoče jezero v dolini.
avtor; Milena Šimunič