Pomen v besedi

Tedaj,
Tedaj se je v žilah
Pričelo drobiti trnje.

In vse,
In vse se je drobilo.

Kam se je drobilo?

V zrcalo,
V zrcalo se je drobilo.

A hkrati je bila molitev.

Vzemi svoj
Iz mrtvih ust rojeni dih.

Katerih ust?
Iz tvojih,
Iz ničnih ust rojeni dih.

Vzemi ga, sedaj ko smo
Odprli vrtnici vse
Veke.

Vse?
Da.

Izgubil si vse,
Zato si tako blizu.

(Aleš Šteger - Kašmir)

Saj to sploh ne more biti pesem,
saj kar trepetam, kako je neverjetno.
Pesem po navadi kar udari,
a zdajle težko povem, prav trepečem,
ne vem, ali sem že kdaj
pisal kaj tako pomembnega.
Pišem o postajah odkrivanja sveta,
nenadoma vem vse, kako mi je bilo.
Recimo, grozno mi je bilo, ko so rekli,
da obstajajo tudi punčke,
grozno mi je bilo, ko so rekli,
da nekaj časa živimo, potem pa umremo,
grozno mi je bilo, ko so mi rekli,
da se čas ni nikdar začel
in da se ne bo nikdar ustavil,
da si ni mogoče zamisliti
začetka in konca,
grozno mi je bilo, ko sem si zamislil,
kako čudno je, da je to, kar je,
kajti lahko bi bilo nič.
Zdaj vem, da vlada nad mano
tesnoba,
ki je enaka za ljudi vseh časov.
Čudim se in me je strah.
Pri nečem, kar je, sem očitno zraven.

(Ervin Fritz - Pravzaprav Pesmi)

Dežujem,



kajti tvoji travniki kličejo

po Bogu.







Tkem svetlobo v besede, tako da

bo v tvojih očeh malo manj žalosti,



da bodo postale bolj svetle,

in nam dale tisto, kar daje

sveča temi.





Svoj smeh sem zavil kot darilo za rojstni dan

in ga pustil ob tvoji postelji.



Modrost v svojem srcu sem posadil

poleg vseh kažipotov na nebu.





Bogataš

pogosto postane ekscentričen,



Božanska nora duša

se spremeni v neskončno velikodušnost





in obeša zlate vreče težnosti

na bingljajoče noge lune, planetov,

ekstatičnih zračnih dervišev in pojočih ptic.





Tako govorim,

ker vsaka celica v tvojem telesu

hrepeni po Bogu.







Hafis

Krišna



O pameti mi govoriš,

a žalosten brez vzroka si.

Ne, če kdo umre, ne, če živi,

modrih ljudi ne žalosti.



Dotiki čutni zbujajo

ugodje, bolečino, mraz,

toploto. Bežne občutke te

prenašaj mirno, Ardžuna.



Kdor zmeden ni od teh stvari,

kdor v bolečinah, v radostih

enak je, ta je modrijan,

pripravljen za nesmrtnost je.



Kot človek vrže proč obleke stare

in vzame druga, nova oblačila,

tako Duh učlovečeni odvrže

staro telo in v drugo - novo - pride.



Orožje sploh ne rani ga,

nikdar ga ogenj ne sežge.

Ne zmoči niti v vodi se

in veter ga ne izsuši.



Bhagavadgita - Gospodova Pesem

"Bodi potrpežljiv, ti, ki iščeš, kot nekdo, ki se ne boji poraza in ne teži za uspehom".

Nabrane energije se ne da uničiti, treba jo je prenesti v drugačno
obliko ali pa spremeniti v drugačno gibanje; tudi ne more trajno ostati
nedejavna in kljub temu obstajati.

Brez koristi je, upirati se strastem, ki jih ne obvladujemo. Če
njihovih energij ne usmerimo v druge kanale, bodo le te rastle, dokler
končno ne bodo močnejše kot volja in razum.

Če jih hočemo obvladati, jih moramo usmeriti v drugačno, višjo
strugo. Tako lahko ljubezen do nečesa nizkega spremenimo v ljubezen do
nečesa višjega.





H.P.B.

Poznamo tri vrste
inteligentnih oseb: prva je tako inteligentna, da zanjo pravijo, da je
zelo inteligentna, kar se zdi naravno in očitno: druga je dovolj
inteligentna in vidi, da se ji prilizujejo, je pa ne opisujejo kot
inteligentno: tretja pa je tako malo inteligentna, da bo verjela
karkoli.

John Mag Foweles



Iz čiste inteligence ni nikoli nastalo ničesar inteligentnega, iz čistega razuma pa nikoli nič razumnega.



Friedrich Halderlin

Rudyard Kipling (1865-1936): Če zmoreš ostati miren





Če zmoreš ostati miren, ko na tvoji poti

vsi zgubijo glavo in s prstom kažejo nate;

če ohraniš zaupanje, ko vsi ostali dvomijo,

in če jim ne zameriš, ker nimajo zaupanja;

če ti čakanje ne dela veliko težav;



če ne lažeš, ko slišiš laži,

in če ne sovražiš, ko tebe sovražijo;

če se ne delaš preveč dobrega,

niti ne govoriš preveč modro;

če sanjariš, a ti sanje niso vse;

če misliš, a ti misli zmeraj ostanejo čiste;

če znaš sprejeti zmago in poraz,

sprejeti enako in eno in drugo;

če lahko preneseš, da tvojo resnico goljufi

izkrivljajo, da bi lažje prevarali bedake;

če vidiš, kako v koščke razbijajo tvoj cilj

in če se pripogneš, da dvigneš in pobereš ostanke;



če lahko zbereš vsa svoja premoženja

in jih zastaviš, vsa naenkrat,

če si pripravljen, da znova začneš, kot na začetku,

brez ene same besede, hkrati, ko si izgubil vse, z nasmehom;

če pripraviš svoje srce, svoje živce in svoje mišice,

da služijo tvojim ciljem tudi, ko so čisto izčrpane,

in če vztrajaš, ko se vsi ustavijo,

razen volje, ki te vodi: “Drži se dobro!”



če sredi množice nisi ponosen,

in če se nimaš za heroja, ko se družiš s kralji;

če te niti prijatelj niti sovražnik ne moreta pokvariti;

če ti vsak človek nekaj pomeni, a niti eden preveč;

če znaš dobro izpolniti vsako minuto svojega življenja,

in v vsakem trenutku greš po pravi poti,



“Tvoja” bode Zemlja in vsa njena bogastva.

Zagledaš dejanja zlomljenih,

ne da bi se česa naučil iz neponovljivega.

Metod nikoli ne manjka,

vsakdo ima svojo,

za vsako besedo,za posnemanje dejanja.

Ali oprostiš fatamorgani,ko izgine?

Ali priznaš,da ne delaš napak,

temveč bodo te nekoč prihajale iz puščave?



Sredi belega dne raziskuješ sence malega človeka.

Ki se psujoč premika za tabo.

Povej množičnemu morilcu v sebi,da ga prepoznaš.

Povej,kar lahko poveš,da je on tvoj ujetnik,

v tebi je obsojen na dosmrtno kletko.

Obrni hrbet zidu,po katerem jok valovi,

na katerem postanejo dosmrtno obsojeni večni

in ki preminja svojo obliko kot nočno nebo,

tvoja človečnost.



(Anni Sumari)

Kako sem postal...



Zjutraj smo zakurili ognje in nekdo je

začel pripovedovati sanje pretekle noči.

Ko je končal, mu je sledil drugi in

tretji, zgodbe so bile čudovite in strme

sem jih poslušal, kmalu pa se prestrašen

spomnil, da bom prišel na vrsto tudi jaz

in ne bom mogel povedati ničesar, ker nisem

sanjal ničesar preteklo noč niti noč

pred njo, ker sploh še nikoli nisem sanjal

ničesar. Bil sem torej nesrečen, obupan,

in ko sem nazadnje tudi jaz prišel na vrsto,

iz strahu nisem hotel priznati sramote,

ampak sem začel kar nekaj pripovedovati,

govoril sem in govoril, skušal sem biti

prepričljiv in natančen, skušal sem

presenečati in vzbujati radovednost.

Govoril sem dolgo ... In ko sem končal,

so vsi zaploskali ter priznali, da mi

zavidajo noči, ker imam daleč najlepše

sanje. Tako sem postal pesnik.


(Alojz Ihan)

Pravim ti, brat: bodi močan,

delaj in te ne morejo uničiti,

delaj in stremi za tem: uresničiti

jasno resnico najglobljih spoznanj.



Poslušaj svoj glas iz velikih sanj,

a se na daj od njih omrtvičiti,

bodi gorak, ne kakor mrliči ti,

ki je njih stas steklen in hladan.



In če je treba, prelij svojo kri,

Naj prešumi življenja bregove,

Da bo rodila kipeče ljudi,

Ki bodo strgali tesne okove

Raz sebe, porušili ozke zidove,

V krajino našo prinesli luči.



(Srečko Kosovel)

Moje vezi so raztrgane,

moji dolgovi poplačani,

moja vrata so odprta,



jaz grem kamorkoli.



V svojih kotih čepe in tkejo tkanino bledih ur,

štejejo svoje groše,

sedeč v prahu, in me kličejo nazaj.



Ali moj meč je skovan,

moj oklep je oblečen in moj konj komaj čaka, da zdirja.



Dobil bom svoje kraljestvo.









Rabindranat Tagore, Spevi

Vem, da je to samo Tvoja ljubezen, o ljubljenec mojega srca -

ta zlati svit, ki pleše po listih , ti leni oblaki,

ki plovejo prek neba , ta bežni veter , ki pušča svoj hlad na mojem čelu.



Jutranja zarja je zalila moje oči -

to je Tvoje poročilo mojemu srcu.



Tvoje obličje se sklanja k meni,

Tvoje oči gledajo v moje in moje srce se dotika tvojih nog.



Tagore

Ti si me seznanil s prijatelji,

ki jih nisem poznal.

Ti si mi dal sedež v hišah, ki niso moje.

Ti si približal oddaljeno

in napravil tujca za brata.



Tesno mi je pri srcu,

če moram iz privajenega zavetja;

pozabljam, da živi staro v novem

in, da si tam tudi ti.



Skozi rojstvo in smrt, na tem in na drugih svetovih,

kamor me vodiš le ti, isti,

edini spremljaš moje neskončno življenje

in mi venomer vežeš srce z vezmi

veselja do neznanega.



Kdor pozna tebe, mu ni nič tujega,

mu niso nobena vrata zaprta.

O, usliši mojo molitev,

da nikoli ne zgubim blaženosti

iz dotika enega v igri neštetih.



Tagore ( darovanjke )

Po vsej sili me poskušajo obdržati zase ti,

ki me imajo radi na tem svetu.

Drugačna pa je Tvoja ljubezen, ki je večja od njihove,

Ti mi puščaš svobodo.



Nikoli si me ne upajo pustiti same,

da jih ne pozabim.

A dan mineva za dnem, Tebe ni od nikoder.



Tudi, če Te ne kličem v svojih prošnjah,

tudi če Te ne nosim v srcu,

Tvoja ljubezen še zmeraj čaka na mojo.





Tagore, Gitanjali

Bolj kot vse ostalo

v svojem srcu negujem ljubezen,

ki mi nudi brezmejnost.

Takšna je, kakor lokvanj,

ki cveti v umazanem ribniku,

pa vendar se voda ne dotika njegovih,

v nebo odpirajočih se listov.

Takšna je kot vdova, ki vstopi v ogenj ljubezni,

sama gori in pusti druge ob sebi žalovati,

toda ljubezni nikdar ne onečasti.

Težko je prečkati ocean tega sveta,

saj širna, širna je voda morja.



Kabir pravi...

Poslušaj me, o, učenec!

Malo jih je prišlo na drugo stran.

Težko mi je, a sam ne vem čemu.

Oktobrov dan je čez nebo razpet,

v bleščavo vriska ptič, odpeva cvet,

a meni je težko, ne vem čemu.



Zorijo njive, veter brodi v žitu,

pedikajo med klasjem prepelice,

zardeva mak, sanjarijo plavice,

široko smeje sonce se v zenitu.



A meni je težko. Ne vem čemu.

Kljub maku, žitu, soncu, ki se smeje.

Tam cesta poje, veter čeznjo veje...

Oj, cesta, veter in oblak prahu!



Ivan Minatti

Uživajva ljubezen, Lesbija!

Vse, kar se strogi starci zgražajo

in kar čenčajo ženske stare,

ne štejva vredno niti pare!

Sonca lahko zaidejo

in vsak dan znova vzidejo,

a kadar nam ugasne kratka luč,

nas čaka dolga in nevzdramna noč.

Daj mi poljubov tisoč in še sto,

ne nehaj, daj mi drugih tisoč, drugih sto,

nato še tisoč in še sto in sto!

Ko bova to več tisočkrat storila,

bova poljube skupaj zamešala,

da sama več ne bova zanje znala,

da tudi vsak zavistnež prebledi,

ker vseh poljubov moč prešteti ni...





Katul

Živi življenje tako, da strah pred smtjo

ne bo nikoli mogel vstopiti v tvoje srce.

Nikomur ne delaj problemov zaradi njegove vere.

Spoštuj mišljenje drugih

in zahtevaj naj spoštujejo tvoje.

Ljubi svoje življenje, izpopolnjuj svoje življenje,

polepšaj vse stvari v svojem življenju.

Poskušaj imeti čim daljše življenje

in ga posveti svojim ljudem.

Pripravi veličastno pesem smrti za dan,

ko boš moral oditi na drugo stran.

Vedno pozdravi z besedo ali znamenjem, ko greš mimo

ali pa se srečaš s prijatelji, ali celo tujca, če sta na samotnem kraju.

Pokaži spoštovanje do vseh ljudi, vendar pred nikomer ne padi na kolena.

Ko zjutraj vstaneš, se zahvali za luč,

za svoje življenje, za svojo moč.

Zahvali se za svojo hrano in za veselje življenja.

Če ne vidiš nobenega razloga, da bi se zahvali,

je s teboj nekaj narobe.

Ne dotikaj se strupene ognjene vode, ki

modrece spremeni v bedake in oropa njihovo dušo vizij.

Ko pride čas tvoje smrti, ne bodi kot tisti

katerih srce je polno strahu pred njo,

ki, ko pride njihov čas jokajo, molijo in prosijo

za še malo več časa, da bi živeli še enkrat na drugačen način.

Poj svojo pesem smrti, in umri kot junak, ki se vrača domov.



Tecumseh - Shawnee