giselle I (razvajenka mojega otroštva)

razvajenka mojega otroštva

zopet me prevzema želja po počitku
pri ostankih nekdanjega hotela Mirabel
in se spomnim Giselle
ki je živela s kužkom, Rahmaninov po imenu
starši, vedno nekje na poti
in rusko varuško Sofijo, ki si je spenjala lase
z osmimi lasnicami iz kosti
tisto Giselle, oboževano razvajenko mojega otroštva
ki je vsako jutro pozdravila gospoda Eliota
ko je v družbi votlih ljudi pesnil o Alfredovi ljubezni
v mestu sredi hotela in v hotelski sobi sredi mesta

a kje bo nocoj spala mala Giselle
ko njen duh tava po hodnikih
išče varuškino sobo za zaveso
in z otožnim glasom kliče zidarjem
ali je kdo videl mojega medvedka Backa

v želji, da srečam Giselle, te prosim
ne naveličaj se mojih prsi, mojih rok
prisloni se na topel hrbet
in za trenutek počakaj
da se k tebi obrnem

Veš, da se mi ob branju poraja želja izvedeti, kje si dobila navdih za ciklus teh pesmi, saj vem, da obstaja cela zgodba...zaupaš?

nuška, lahko rečem le, da je Giselle resnična in skrivnostna, in piše se njena zgodba iz dneva v dan, blizu in iskreno ...

lep večer in mirno noč