SRCE MOJEGA SRCA

Iščem tisto svetlobo,

ki vsako jutro

me je obsijala,

tisto svetlobo,

ki brez tebe,

tema je postala.

Na klopci sedim,

oči pa beže,

za sončnimi žarki,

visoko nad oblaki.

Vabim jih,

ponujam svoj obraz,

ostajam v megli.

Enkrat, ko v svoji roki,

tvojo malo dlan

bom spet držala,

takrat srce bo mirno,

vso nežnost matere,

ti lahko bom dala.

Takrat lahko bom,

tvoje zlate laske

razčesala in ponovno,

v objemu svojem,

te bom pestovala.

Srce mojega srca,

ni prišel še ta čas,

vem, da name boš,

še malo počakala.

avtor; Milena Šimunič