Sarajevo… same preljuknjane fasade, stare hiše,
razbita okna, glasba… in veter se joče po tihem.
ljudje brskajo po smetnjakih, nekaj iščejo ali kaj?
Sram me je… sami otroci naslednje generacije.
Nasilje in žalost so vgravirane v poplavi tesnobe.
Na steni grafiti - Ne pozabi Srebrenice! ne danes.
Starka, na kolenih, v mrazu februarskem… prosi.
Beda vse glasneje trka na vrata, a ona so res odprta.
Ne pozabi kaj bilo! Pomisli kaj bo še prišlo…
Beograd… same preljuknjane fasade, stare hiše,
razbita okna, podaj roko – odpri srce, in bodi tih.
Ljudje revni brskajo po smetnjakih, tiha glasba.
Na steni grafiti - Ne pozabi Kosova!, ne danes.
Starka, na kolenih, v mrazu februarskem… prosi.
Beda vse glasneje trka na vrata, a ona so res odprta.
Nihče ni kriv, večni je krog življenja in konec.
Nežni snežni kristali, zmrznjeni v času vojne,
a mi se sprehajamo, skoraj lebdimo nad resnico.
Ne pozabi kaj bilo! Pomisli kaj bo še prišlo…
V imenu Boga prosim vas, ne učimo otrok ubijati!
Od demokracije… do anarhije sam en korak je.
Kdo je kdo? Kdo išče odgovore? Strah me je…
Nikoli nisem bio pripravljen prodati dušo in telo,
ali na koncu vsega telo še imam, duše pa nikjer.