Na jasi samotni - zapuščeno drevo.
Telo, ki bori se, ali obstalo bo.
Veter, dež, zima, mraz
brijejo mu v obraz...
Tudi njemu zdaj živeti ni,
ne tako, v tej samoti"
Počasu suši se veja za vejo...
kmalu ostalo bo le še deblo suho.
A dokler živ je vsaj en listek,
upanje ostaja za nov brstiček.
Za nov brstič in novo vejo,
in deblo postalo bo zopet DREVO.