Drevo

Vije se cesta življenja za trenutek tu,
spet za trenutek skozi sanje.

Na kateri strani je realnost ...
Kaj realnost sploh je ...
Kdo v resnici smo in kje se naša cesta vije prav zares.

Odgovor odzvanja nam v šelestenju dreves ...

Drevesa ne obsojajo, ne sodijo le preprosto so.
Nežno z vetra pomočjo nežno šelestijo,
da nas iz polsna zbudijo.

Prebudila bodo samo tistega,
ki ve, da se nekega dne prebuditi mora.

Mora.

Mora ...

Mora.

Drugače bo le prepozno za vse.

...in kako čuteče si opisal bistvo vsega. Kar malo zaboli, ker je tako res.

Sabina Hvastija je napisal/a:

...in kako čuteče si opisal bistvo vsega. Kar malo zaboli, ker je tako res.

Hvala

O Frenk, sem prebrala kaj se pripravlja;) Juhu. Z veseljem, kr na moj mejl pošlji, pa če imaš tudi naslovnico. Se vidimo jutri