Poljub

Ne verjamem niti samemu sebi,
da še vedno čutim ...
Ne verjamem več dnevu ne noči,
da zgodila sta se ...
Občutil sem ...
Spet sem občutil !
Ta poljub, ki popeljal me je do zvezd.
Končno sem lahko občutil neskončnost trenutka.
Še vedno ga čutim in budno sanjam o njem.
Tvoj poljub bo za vedno vtisnjen v moj objem.

Aljaž Čuden je napisal/a:

Globoko zazrt sem v tvoje oči,
Misli mi begajo, v glavi tišči,
Nate pomislim in vidim te zdaj,
Kako ti pogledaš lepo me nazaj.

Utapljam se zdaj v tej nori nasladi,
Da en sam pogled tako me privabi,
Da ta pogled znaš izvrstno izvesti,
Da tvoja očesa res znajo zavesti.

In nagnem se bliže, še k tebi pristopim,
Obliznem si ustnice in jih našobim,
Pritisnem ob tvoje jih, mehke in vroče,
Za ta poljub Zemlja se joče, ga hoče.

Zajame me tema in sploh me ni strah,
Počutim se, kot bi se ulegel na mah,
Čeprav vidim nič, se vse mi razkriva,
Svet čudovit in narava igriva.

Prestopil sem prag, ki ga svet ne pozna,
Občutek miline, duhá in blaga,
Dobrota, ljubezen, vrhovni merili,
Kjer vodijo te ljubezni pastirji.

Čeprav le trenutek in poljuba je konec,
Se zdi kot da trans večno je lovec.
Lovi te trenutke, ki tuji se zdijo,
V tem svetu, kjer vedno vsi le hitijo.