PREHAJANJA

v slepe roke tvoje
čvrste drže se ujamem
z robom kril, odtisnem
kalejdoskop svojih nemirov
na tvoje pepita hlače
nosiš me s sabo v dolge
hladne hodnike sveta
v prozorni vrečki
tvoje možganovine
plavam, v neskončne barve
zaluskana, in puščam v tvojih
zarezah njihov ribji odsev
v gluhe oči tvojih nagačenih
psov se prelijem in izpuhtim
skozi njihovo česano dlako
v prah


Kerstin

Iz prahu v domišljije prgišče
Se pretvoriš in
Mi burkaš misli sive,
Ki v odtenkih rožnato oranžne
Zaživijo v vakuumu črnine...

Z žensko senzibilnostjo znaš tako dobro udariti po realnih dejstvih. Aleksandra, wou.

Hvala, ja, še ena od mojih "nočnih blodenj" ali ... kakor rečete vi.