Pesem o Moških

Čakaj, potem moramo prvo kot prvo izbor verzov naredit, ki so še primerni al nov začetek?

torej, če je kaj za vzet, vzemi, če ne daj na deponija za safr nekega dne..bova nadaljevale kje:D

Motivacija:

Bobby

To sexy?

smem tudi kaj dodat tu? je o Moških, samo ni spoezijano.

Lepo prosim ,enitajm

dragi Moški!

naj te najprej lepo pozdravim in ti povem, da si bil, si in boš, vedno
globoko spoštovan. a nekako .. kaj vem.. pisati pisma je že zastarelo.. ker:
koliko te včasih pogrešam, toliko te imam kar zadosti ob sebi. to vidiš.
zadotovo vidiš. veliko rim si dobil že od mene. tudi v svojem imenu si jih nekaj
spisal..: kadar je bilo prehudo.

pa vendar.. zdi se mi, da je čas, da ti napišem pismo.

kaj se napiše na začetku pisma Moškemu? in to v teh časih, ko več ne
spoznavaš, ampak veš, da je Ženska tvoj del? če te vprašam kako si, mi tvoja
vehementnost zagotavlja lajf brez napak. celo: pedantno zložene srajce v omari.
tudi po barvah.

če pa se zazrem v tvoje globoke oči.. mi govorijo odseve večernega sonca, mi
odzvanjajo odmeve krikov iz bojev in šepetajo lesketanje pod površino.

no.. to, da sem se odločila, da ti napišem pismo.. ima razlog.

pogovoriti se morava.

svila tvojih zmožnosti je nezimerna. kam naj z njo? kdo mi lahko ponudi več,
kakor mi ponujaš ti? nihče.
včasih.. mi jemlješ moč. včasih mi jo daješ. in
tvoja strahotno občutljiva podpovršina je prepredena s silovitostjo, ki jo v
večini premore le mati Zemlja in oče Vesolje.
tvoja natančna logika seka in
reže pošrek in podolgem vsako slučajno zatavano misel. kako
zmoreš?
prisebnost ob rdečih trenutkih te ne zamegli v takšni meri, da bi ji
podlegel. takrat se morda zaveš svojih korenin od neke davno samozasejane žive
meje. prav z lahkoto jo prestavljaš.. zdaj sem, zdaj tam.. malo tu, malo
znotraj.. in ni ti potrebno nikamor skočit.. živa meja potuje v tvojih dejanjih.
zato pa je - najbrž - živa. ali pač.
izgubo prenašaš kot stari vojak. nekaj
časa z mrzlimi nogami še stojiš na straži.. a obhodi so vedno bolj redki in s
sluhom, ki je poznan samo tebi, že loviš drugačne tone.. z vsemi drugimi čutili
pa tudi že drugačne vonje.

do kod seže tvoja planjava, kdo ve? niti ti sam. lahko se kobacaš kot majhen
nebogljeni dojenček, lahko zatrmariš kot vedoželjen petletnik, lahko se prav po
pubertetniško utapljaš v hormonih, ki ti vedno znova in znova zalivajo zadnje
zobe, lahko si polnokrven tridesetletnik in tvoj je ves svet, a lahko si poln
nekih nedovršenih in nedoločljivih bolečin kot starček pri osemdesetih, pa je
tvoja planjava.. površina delovanja.. še vedno ista. to je čudež. vsaj za tisti
del Ženske, s katero živiš v meni.

pišem neke zabluzene zapise.. tudi v obliki pesmi.
veliko jih je
posvečenih Travam, Oblakom, Srcu, Hudiču.. a ogromno jih je napisano tudi
Tebi.

nekoč sva se srečala.. že davno tega.. na križišču. spomnim se. nemo sva se
zazrla drug v drugega in barve oči so postale enake. vesele.

snidenje je zapletlo vse poti križišča.. in od takrat so na svetu rondoji..
krožišča. nekaj poti, ki se same od sebe zavrtijo v krog. včasih gredo skupaj..
včasih se odcepijo prej, morda preveliko prehitro.. včasih se v ta krog pripelje
prepočasi.. tisti abs-ji, ki so v nama.. pa smernike ne opaziva pravi čas, pa
velikokrat se zaradi nerazumevanja terena dela ponovni krog.. tudi izhodne,
opozorilne table so včasih težko berljive..

nekako sva.. takole skupaj v eni misli.. ostala na nivoju križišč. barve na
semaforjih so napovedovale novo ero. posebno oranžna.. potem so oranžni najprej
ukinili utripanje, nato so ji še skrajšali čas delovanja.. potem pa naju je
krožišče pravzaprav prehitelo..

zato ta večna prepletenost in kroženje najinih svetov ostaja.
ali drug z
drugim.. ali pa oba v enem. midva v Moškemu, ali midva v Ženski. nihče od naju..
če sva le malo pametna, naj raje ne govori o procentih. še manj o tehnikah.

ker..: kateri od naju si upa potem.. malo kasneje.. oblizniti prste?

za konec.. se ti naj za to, da se vsaki dan lahko sproti učim od tebe,
zahvalim.. seveda v želji, da mi čim prej odpišeš.

Mateja Kožar je napisal/a:

yeeesss, bejbi

a si opazla, da nismo nikamor zavile?

ma kamorkoli zavijema...sama resnica:D:D:D..vse se ..trgično bolj ali manj začne odvijat bentii..

Imamo torej kako dobro idejo za delavnico? Pesem na temo Val? Pesem na nek spot? Pesem na kaj že????

brezidejna....

v praznost odeta je moja breztrenutnost
ne vetra,dežja, ne viharja noči.
odmevom kljubuje moja obupnost
ne pesem ne beseda se ne rodi...


bo pa boljš..

žalostnih pesmi je preveč
moj opis njih je odveč..
drhti mi duša po ideji sveži
in srce moje je na preži..

ooojoj, kaj sem našla...nuška...o moških sploh nimava predstave???

hahahah, a te v levo seka dans? tko pride, če preveč delaš Kdaj smo pozable na to temo, a ko bi mogla vedra pesem nastat?)

ja..nekak nisva mele pravga modela....