Родная деревня, Наталия Жизневская, (DRAGA VAS DOMAČA)

Poezija


Наталия Жизневская


DRAGA VAS DOMAČA


Napoji me, vas, z melodijo otroštva,
Kjer je mama zibala mojo zibelko.
Želim se ogreti s čarobno pesmijo,
In z nežnim glasom, kot piščal.

Spomni me, draga, kako so tu pele ptice,
Ko so se zbirale in pile vodo ob potoku.
govori mi o brezi, ki pripoveduje bajke
Šepetajoči listi v soju poletnega dne.

Spet me vodi po stezah na travnik,
Z bosimi nogami, ki pobirajo roso.
Želim si torej spoznati pametnega fanta,
Da bo nekoč potegnil mojo kito.

Ogrej mi roke s sveže obdelano zemljo,
Naj zavoham seno,
Nalij mleko domače krave,
V paru s peno, vendar čez rob! ..

Vas je tiho in se zdi, da ne sliši,
Postala je skrivnostna v predzorni temi.
Pokleknila je, draga, in ne kliče na obisk,
Prilepila se je na zemljo kamor segajo nizke hiše.


Prevedla: Kristina Anastasija Veras Brzin