Izkušenih potez in zanesljive zrelosti, sem drevju priznala pogrešanje. Na nebesnem svodu jasnosti, sem oblake prijemala z nalakiranimi nohti; naivno še vedno nalakiram enega s tvojim imenom.
Danes sem na gozdni skrivnosti Vnajnarij iskala zemljevid k tebi.
Lani pa... V virtualnem klepetu sem preskakovala zablode, sveto verujoča, da te ni. Hvaljen Jezus! Bil si. Čisto pravi. V nežnem zvenu Vibra, sva tkala niti večnosti na plimovanju privlačnosti. V iztipkana sporočila sem prelivala kri svojih rahlih sanj..., želela sem samo živeti. Živeti s teboj. V majhni koči, z najinimi živalicami. Tako dobro nama je kazalo...
Z vencem slave osupljive lepote, si prihrumel z MV Avgusto. Na sprehodu na 800 m nmv, sem dokončno klecnila pred smrčkom Titija, od Boga uslišanega belega psa. S Šapo pa si me dokončno privezal na sanje o tebi.
Z odprtimi vrati in hladnim vetrom, ki prinaša žalost vlažne izdaje, si na veliko gojil flirte, zapeljevanja za rajo. Lagal si, ko si z mastnimi prsti zaznamoval vse pore bivanja, ki sem ti ga predala. Kradel si iz blagoslovljenega srca. Opeharil si me.
Tvoja agenda izkoriščanja je bila skrita, popolna v načrtovanju, okrašena z najlepšimi dragulji (zlagane) ljubezni. Prerano je segla do svojega cilja - poguba, gnusna smrt, ki mi z vonjem kariesa diha v neskončne vsakdanjike.
Danes pa... Še vedno jočem, propadam, še vedno te čakam, še vedno upam, da prideš... Za ceno smrti sem izpogajala samo en trenutek še. Norost, prebujanje, preživetje. Lačna sem, Dean. Pogrešam te. Zebe me. Obriši mi solze. Ljubim te.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
