Prihajaš s težkimi koraki,
tvoj obraz je žalosten,
zgaran,
milo me pogledaš,
a jaz obrnem glavo stran ...
Ne prenesem tvoje
bolečine,
prosim, naj za vedno izgine,
ne morem dati ti srca,
nočem, nočem streti ga ...
Pojdi, prosim in se ne
obračaj,
pozabi name in se več ne
vračaj,
ne morem te ljubiti,
srca ponovno izgubiti ...
Nekoč ljubila sem močno,
srce še joče v slovo ...
Pojdi, želim ti srečo,
nekoč spoznal ljubezen boš
gorečo,
le ne objemaj me z
žalostnim
pogledom,
ne želim da veš, kaj skriva
se
pod ledom ...
O, vem, da nekoč prišel bo
dan plačila,
za tistega, ki sem nesmrtno
ga ljubila ...
Avtor: Bojana Mihalič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 