Zdrsnile so, slane, tople, čez dodelan make up, po vratu in se ustavile nekje na šalu, ki jim je ubranil vdor v dekolte.
Kako boleče se je poslavljati, ker vem, kako boli pogrešati.
Zrla sem v zasnežene vršace, ki so častili pogled na Triglav in desno na karavanški Stol, še bližnji Storžič... Sveže sončno jutro, pobarvano s pirhi in z okusom kokosove potice, ki mi vedno odlično uspe.
Dvigoval nas je Adriin pilot, privezane na zdelane sedeže nikakršnega udobja. O moj Bog, kako lepa si Slovenija. Deset dni bom strastno hrepenela, deset dni bom po slovensko pela, kaj vse si nisem obljubila, ko me je neslo nad oblake. Deset dni in pridejo prijatelji, sovražniki, toda vsi moji Slovenci.
Rada letim z Adrio. Zdi se mi, da imajo odlične pilote, ki tisto letečo zver tako elegantno obvladujejo. Nič pretresljivega ni, nobenih kolapsov višine in pretresov. Kot običajno - med letom tolčem po tipkovnici in delam tisto, kar bi morala že doma.
Prvi krog nad Varšavo.
In drugi krog nad Varšavo.
Tako drugačno lepa si, Poljska. Minevajoča v okrilju mojih kratkih pobegov in večnega vračanja z letališča in naprej v prvem razredu vlaka ob 12:50 do Lublina.
Ne razumem najbolje, da Adria dobro dela, odkar se je prodala tujcem. Ne razumem niti Novartisovega Leka. Razprodana Poljska ni zgodba za Slovenca. Zakaj pri nas ne prodajo parlamenta z zlaganimi glasovalci vred? Morda bi tudi oni bolje delali...
Vsemu navkljub... Slovenija je najlepša dežela. Dežela po kateri hrepenim drugače in vsak dan bolj. In pomlad na oknih doma je tako cvetoča... Tu je še ni.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
