Transformacija

Kadar moški končamo z razmerjem, je to nič kaj omembe vreden proces.
Kadar ga končamo mi.
Kadar smo mi tisti, ki smo dobili dvojko, pa je reč precej drugačna, pa tudi nič kaj prida.
Nekaj slabovoljnosti, žalosti, nekaj alkohola, nekaj jeze, razočaranja in v poljubnem času se reč zaključi.
Kadar ženske končajo neko zvezo pa se skoraj vedno zgodi levitev. Prav tako je nekaj solza in vsega tega, a ključna je sprememba.
Fizična sprememba! Stilska preobrazba.

Obisk frizerja, menjava frizure, morda celo barve. Nekaj drastičnega.
Sprememba življenskega sloga. Včlanitev v fitnes. Prenehanje kajenja.
Nakup nove garderobe. Nekaj prefinjenega. Sexy. Zapeljivega.

Vse to je treba potem uskladiti, urediti tudi nohte in kupiti primerna ličila za k novi pričeski in videzu.

Spomnim se, ko me je pred leti – tokrat zares, ne le za kak dan ali dva – pustila punca.
Bil sem kot pretepen, pokadil sem grič trave, popil še več piva kot običajno, sčasoma, pa sem recimo, prebolel.
Dokler je nisem videl s prijateljicami v bližnjem parku.

Sedele so na klopi, se hihitale in pogovarjale, ona pa je bila videti bolj jebozovna kot kadarkoli prej!

Postrižena na precej kratkega paža, pobarvana z blond na temno rjavo, posončena, v oprijetih kavbojkah, da je rit kar štrlela v njih in v ozki majčki na naramnice, z globokim dekoltejem, česar prej ni nikoli nosila.
Za pofukat! Tam! Takoj!
In še prekleto dobro je to vedela …

Medtem ko sem skušal dajati videz hladnega in neprizadetega bivšega fukača, sem se zagledal v njen vrat, da sem se počutil kot gepard, ko opazuje gazelo.
Raztrgal bi jo.

Tudi pri zadnji bivši sem opazil to spremembo. Nova frizura, nov videz, a ne s povsem enakimi posledicami.
Prav nič jebozovna ni videti.

Tisti joški in rit so povsem uplahneli. In boki, ki bi jim bila kos le Miloška Venera, so odšli neznano kam.

Ob enem od srečanj se mi je prav milo storilo ob pogledu na njeno shujšano podobo. Skoraj sem bil zavekal kot ‘ O moj jezus’ iz Tistega lepega dne, ko objokuje svojo pobeglo Pjepo in obenem razlaga, kaka baba je bila in kako so se deske v birtiji upogibale pod njenimi koraki.

Natupiranih las, upadlih lic, s tisto koščeno ritko je bila videti res klavrno, bog je nima rad.
Spredaj dila, zadaj ploh, so včasih opisovali tako revše.

Obuta v tistih visokih petkah, v katerih je včasih z ritjo opletala sem ter tja, sem … ter tja … je bila zdaj kot nekakšna štorklja.
A trudi se dajati občutek, da je s svojo suhljatostjo zadovoljna.

Moški pa imamo različne okuse.
Eni imamo radi bedra in stegna in krače in šunke ter prsa, spet drugi raje glodajo kosti.

Prej bo kdo obglodal njo, kot pa bom jaz prišel do svojega kosa mesa.