Prinesli so te vijugasti tiri v hladno jutro,
rezek pisk je naznanil tvoj prihod: bližaš se
tako mlada s plapolajočimi dolgimi lasmi
in z ustnicami, ki jim ni potrebna šminka.
Čutiva privlačnost vode, plavajočih lokvanjk:
poganjajo z blatnega dna, z velikimi listi,
ki se gosto raztezajo po gladini,
na njih se sončijo žabe na toplih žarkih.
Previdno stopava po razmehčani okolici
med trstičjem in močvirskim osatom,
spremljajo naju vonj po blatu in stoječi vodi,
oglašanje žab in kriki preplašenih ptic.
Na gladini vode se zrcali hrib in tam letajo
zeleni in rdeči kačji pastirji s prozornimi krili.
Ves ta blišč skušava shraniti za turobne dneve
in ga odnesti domov v spomin na doživetje.
Kako dalje čez vodo širokega blatnega jarka?
Bos stopam po blatu in te nesem kot peresce,
čutim, da si zadržala dih, široko razprtih oči,
da sem opazil zrcaljenje skrivnostnih globin.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
