MISEL

Prikradem se v tvoj svet,
lebdim med oblaki,
vznemirjajo me želje,
v meglicah so krhke misli.

Gošča ob ribniku molči,
sliši se pjuskanje vode,
zrak polnijo glasovi žuželk,
miruješ v mojem naročju.

Na nebu so ostro zarisani
filigrani negibnih krošenj,
strmiš vame s temnimi očmi,
in praviš, da ne more trajati.

Zaboli občutek opeharjenosti,
razočaranja in od tod preblisk,
da je boljše, če se umaknem.
Poudarjena je ta misel trenutka.

Močvirje šepeta mojim mislim.
S tesnobo v prsih - v tolažbo
me vabi vodno prostranstvo,
naj ostanem v njegovem objemu.

Jože Brenčič