MAMI

Sneg je pobelil travnike in ceste
sedem let minilo je, kar si zaspala,
le rahel dih, brez poslovilne geste
kot da zadnja misel je tako zastala.

Bili v mladosti zate niso zlati časi,
mala deklica premožnim si služila,
ko ni vojna prizanesla niti vaši vasi,
kljub vsemu se nas otrok si veselila.

Ko smo vsi odrasli vsak po svoje šli,
odhodov naših nisi mogla preboleti,
bila si v skrbeh, da le ne bi kam zašli,
časa za nazaj pa nisi mogla zavrteti.

Zdaj v srcu, mojih mislih boš živela,
hvala za veliko skrb in vso dobroto,
rad slišal bi tvoj glas, a si obnemela,
kadar obiščem te, poslušam le tihoto.

Jože Brenčič