KDO SI?

Globok pogled,
čvrst stisk roke,
tvoj zvonki glas
prepeva o tebi,
ko vprašaš mimogrede:
kdo si, da me dušiš,
ovijaš v trnje,
nastavljaš zanke –
zasleduješ na mojih poteh?
Če mi zapiraš poti skoprnim,
če ne pustiš sanjati zbolim,
če me zakleneš, umrem.
Mesečev sij sem,
ki sveti na tvojih poteh,
pogled se izgublja v megli.
Skrb mrači sončne dneve,
brazde zariše v obraz,
in grob koplje v duši.
Tvojim željam spotika,
nepomemben sanjač.

Jože Brenčič

Berem tvojo pesem, pa me zadnji dve vrstici zanimata, ker bi se mi bolj logično bralo

tvoje želje spotika
nepomemben sanjač

se motim?

Nuška Golobič je napisal/a:

Berem tvojo pesem, pa me zadnji dve vrstici zanimata, ker bi se mi bolj logično bralo

tvoje želje spotika
nepomemben sanjač

se motim?

Ne, ker ni tako mišljeno, ampak je sanjač spotika njenim željam.

Lp