DAR

Tvoje gosli duše so mi prepevale,
meni, nenadarjenemu za glasbo,
slišal sem šumenje moje zavesti
in melodija je nežno plala po krvi.

Sprehajala si se visoko med sonci
in čutila, kako ti kometi božajo čelo,
sonce je toplo curljalo med zavesami,
na kresni večer so višje goreli ognji.

Zasvetile so luči na zibajočih čolnih,
Gorele so z rdeče zeleno svetlobo,
znebi se srda in grenkobe, privošči si
kraljevski greh z blagoslovom pekla.

Ostro rezilo je zarezalo kot tvoj ne.
Bile so sanje brez začetka in konca,
negotove lažne zasnove kot žarki
v temnih očeh na svetlem obrazu.

Doživljam spopad srca in duha,
imeti pravo besedo na ustih je dar,
svoje zadnje ure ne bom umazal
s tesnobnimi mislimi in žalovanjem.

Jože Brenčič