Ko se v ritmu transa prepustiva za trenutek dihu ljubezni... in z roko neusmiljeno zdrsneš nizdol čez ledje po zaobljeni silhueti moje ozke obleke... ožeta kontrole zapadam v zadetost na tvojem vratu... Ujameš me med poljubom in objemom popolnosti.
Tvoja sem in ustavljam čas. Stisneš me in vodiš... Med tankimi poki krčevite strasti izmenjuješ obliznjene poljube na moji koži. Nekje za vratom, za hrbtom, name vročično natrt si, rahlo vlažna in nadišavljena je koža, moja in tvoja..., skupaj sva kot dvojna vijačnica.
Na tebi sem in z vzdihljaji iz presredka čutim, da zarisujem v tvoje, svoje bradavice srca, dotike, joj, to pisano nohtovje potuje in grabi, s konicami prstov iščem pot k tebi, vate, da se zabijem s klinom neskončnosti, omahnem in vsa naoljena z željo po še, potisnem nate še malo čarovnije. Pečatim te z znamenjem jezika, sline in vrtnice... Ko se rahlo razpreš, vem, da si se napičil na trn orgazmike. Zaljubljena sva.
Z bedri objemam tvoje božansko telo, umivam si oči s solzami sreče, pod menoj vzkipi in spet zajezdim na valovih prihajajoče sreče. Ne morem se te nasititi.
Božam, koprnim, pišem, čakam, zmagujem, skrivam, razkazujem... A glej...
Obležiš za trenutek kot ranjeni vitez. Zaboli me. Vstaneš, pograbiš telefon, spereš s sebe večnost, za katero lažeš, da ti je...
Vem, odhajava v nek svet, v ujetništvo tvojega zavoženega zakona in mojega neumnega mesta Dva ali celo mesta Nepomembna.
Od bolečine v srcu jočem.
Ker sem dobra ženska, ki veliko da... A (spet) ljubim napačnega.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
